Gorenjski zgled: z intenzivno pomočjo družinam drastično zmanjšali število odvzemov otrok

Odvzem otroka je skrajni ukrep, ki je namenjen zaščiti otroka. Strokovni delavci centrov za socialno delo (CSD) ga izvedejo v akutnih situacijah, ko je velika verjetnost, da bo otrok bolj ogrožen, če ostane v družini, kot če ga umaknejo iz nje.

Z nekaterimi odvzemi se otroke rešuje iz dobesedno grozljivih razmer, iz nasilja in zlorab, kar med drugim opisujejo naše sogovornice v rubriki Poglobljeno.

Lahko pa se odvzem izvede tudi v okviru rednega postopka, ko CSD že dlje časa dela z družino, a starši ne zmorejo ali ne želijo uvesti sprememb, ki bi omogočile varnejše in spodbudnejše okolje za otroka.

V letu 2024 je bilo po podatkih socialne inšpekcije, ki je takrat v tem delu opravila nadzor nad vsemi enotami CSD, največ odvzemov otrok zaradi fizičnega in psihičnega nasilja staršev, zaradi zanemarjanja ter zaradi zlorabe alkohola ali drog pri starših. Vzroki so se pogosto tudi prepletali.

Na centrih za socialno delo pravijo, da se takšnim ukrepom v celoti ne da izogniti, a da bi njihovo število lahko zmanjšali. Odvzemi so namreč za otroke in ostale vpletene najpogosteje zelo travmatični, ti otroci pa po odvzemu pogosto tudi nimajo najboljših možnosti, saj primanjkuje ustreznih namestitev ter programov pomoči tako za otroke kot za starše.

Številne odvzeme bi lahko preprečili že s preventivnim delom z družinami, ki imajo težave. A kako učinkovita je trenutno ta preventiva?

Direktorica CSD Gorenjska Urška Repar Justin nam je ob pripravljanju našega dosjeja o odvzemih, ki smo ga objavili v rubriki Poglobljeno, povedala, da zakonodaja trenutno ne omogoča dovolj učinkovite pomoči družinam, ki pomoč potrebujejo. "V primerjavi z nekaterimi drugimi državami zelo malo delamo z družinami v smislu preventive – skoraj nič – z namenom, da bi preprečili zaostrovanje situacij."

Družinam, ki imajo težave, CSD lahko nudi storitev pomoč družini za dom, ki pa, tako sogovornica, s trenutnimi normativi ni učinkovita. "Normativ za strokovnega delavca je 50 družin. Pričakuje se približno en obisk pri družini na mesec. S takšnim delom ne moreš nič zares konkretnega in kvalitetnega narediti."

Mobilna služba, ki dela drugače

Na CSD Gorenjska so zato pred leti pilotno vzpostavili mobilno službo, ki družinam, ki potrebujejo podporo, zagotavlja zgodnjo pomoč. Strokovna delavka družino obišče vsak teden in se pri delu prilagaja njenim potrebam. Zato da je ta podpora kakovostna, kontinuirana in učinkovita, so bistveno prilagodili normativ – s 50 družin so ga zmanjšali na 10 družin na strokovno delavko, pri čemer Repar Justin pravi, da bi bil optimalni normativ 6 do 8 družin.

"S to mobilno službo rešujemo prav tiste vzroke, ki so najpogostejši pri odvzemih otrok: zanemarjanje, nasilje, vzgojna nemoč, hudi konflikti, revščina, odvisnosti," je pojasnila. Družinam pomagajo uvajati spremembe v načinu vzgajanja otrok ter v medsebojnih odnosih, z namenom, da bo otrok v družini varen. Rezultati so spodbudni: število odvzemov se je tam v letih 2023 in 2024 bistveno zmanjšalo, in sicer za 40 do 50 odstotkov.

"Kjer se zgodi življenje" - spremenjeni normativi, ure obiska in kraji

Storitev, ki so jo, kot pravi, razvili izven zakonodajnega okvira, je usmerjena v zgodnjo pomoč družinam. Poleg normativa so prilagodili tudi urnik, zato da družine lahko obiskujejo, ko so doma in imajo čas. Srečujejo se na terenu, bodisi pri družini doma, na igrišču, v knjižnici ali tudi kje drugje. "Naše strokovne delavke pravijo, da delajo tam, kjer se zgodi življenje," je dejala sogovornica.

Prilagojen način dela omogoča intenzivnejšo in bolj učinkovito pomoč. Strokovna delavka dela z družino enkrat na teden, v kriznih situacijah tudi pogosteje, tudi po več ur hkrati, je pojasnila sogovornica. Način dela je prilagojen potrebam – včasih to delo poteka z otrokom, s starši, z enim otrokom in enim staršem … O poteku srečanj se dogovorijo skupaj, pri čemer storitve ves čas prilagajajo potrebam, ki jih zaznajo. "Delamo po sodobnih smernicah socialnega dela – s sodelovalno paradigmo, odnosno, ne delamo nadzora, ampak vzpostavljamo odnos."

"Delo zajema vse od psihosocialnega svetovanja do tega, da se starše uči, kako se skuha in pospravi. Kako se iztrebijo uši. Skozi takšno pomoč se zgradi odnos."

"Otrok si ne želi stran"

Pravočasna in učinkovita preventiva, ko situacija še ni zaostrena, lahko pomembno prispeva k boljšim izidom za otroka in vso družino. "Odvzem otroka pomeni ponovno viktimizacijo tega otroka," je poudarila. "Otrok je na starše navezan, kakršnikoli že so. On si ne želi iti stran, želi si, da se starši spremenijo, da spremenijo svoj način delovanja," je še poudarila Repar Justin.

Odvzemi niso optimalna rešitev tudi zato, ker ustreznih izhodov za te otroke ni. Po odvzemu predolgo čakajo v kriznih centrih, saj so strokovni centri polni, pogosto pa tudi neustrezni glede na otrokove potrebe, rejniških družin pa primanjkuje. Podpore za te otroke je premalo, prav tako podpore za starše, ki bi omogočila, da se otrok sčasoma vrne v družino. Več o tem v članku: Odvzemi otrok v Sloveniji.

Preventivno delo z družinami bi izide za te otroke lahko izboljšalo, s tem pa bi se zmanjšali tudi stroški, povezani s posledicami zaostrenih situacij in odvzemov. "Če družina funkcionira, otrok tudi v šoli funkcionira, sčasoma se izobrazi in se zaposli. Ni prejemnik denarne pomoči, manj je nasilja, manj institucionalnega varstva, manj rejništva. Manj je tudi zdravstvenih težav," je naštela Repar Justin.

Sodelujejo s fakulteto za socialno delo

Ob uvedbi pilotnega projekta je bilo med zaposlenimi precej pomislekov, skrbelo jih je, kako bodo ob preobilici dela zmogli uvesti še to dodatno, intenzivno storitev. "Vztrajala sem, da če bomo delali več na področju storitev, bomo imeli manj dela na strani ukrepov oz. javnih pooblastil. In to se zdaj izkazuje."

Ob vzpostavljanju mobilne službe so se povezali tudi s fakulteto za socialno delo, ki jim je pomagala pri projektu. V sodelovanju s fakulteto izvajajo tudi intervizijske skupine s strokovnimi delavkami, saj je pomembno, da se te redno izobražujejo, seznanjajo z novimi metodami dela in so deležne supervizije, je še dejala sogovornica.

Pomembno, da se pomoč soustvarja

Dr. Nina Mešl, ki je ena od profesoric, ki sodeluje s CSD Gorenjska, nam je povedala, da je tovrstna zgodnja podpora in pomoč družinam v skupnosti "pomemben korak v smeri, ki lahko prispeva k zmanjšanju odvzemov otrok, kar kažejo tudi izkušnje v tujini".

"Odvzemov sicer tudi z zgodnjo pomočjo ne bomo mogli v celoti preprečiti in včasih je odvzem otroka nujna in ustrezna odločitev. Pomeni tudi jasno sporočilo, da so v družini potrebne spremembe, in priložnost, da se spremembe - ob ustrezni podpori in pomoči družini - tudi uresničijo."

Pri tovrstni podpori je pomembno, da se pomoč soustvarja z družinskimi člani, ne pa da se pred družino zgolj postavljajo zahteve. "V skupnem izvirnem delovnem projektu pomoči moramo podpreti družinske člane do želenih izidov. Pomembno je, da družina pomoč prejme takoj, ko jo potrebuje, da ta pomoč izhaja iz potreb družine in da jo družina lahko prejema toliko časa, kolikor jo potrebuje. Samo ideja o zgodnji podpori družinam sama po sebi ne bo prispevala k zmanjšanju števila odvzemom, če podpora ne bo vpeljana v sistem skupaj s potrebnimi sistemskimi spremembami, kot je povečanje števila zaposlenih, oblikovanjem ustreznih normativov, izobraževanjem strokovnih delavk in tako naprej." Tudi Urška Repar Justin je poudarila pomen visoke strokovne usposobljenosti delavk, ki delajo z družinami.

Dodatne 103 zaposlitve z namenom krepitve dela z družinami

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec, so nam pojasnili, da bodo v sklopu projekta "Posodobitev sistema socialnega varstva ter varstva otrok in družin z namenom večje učinkovitosti, dostopnosti in kvalitete storitev za vključenost ciljnih skupin" do leta 2029 zaposlili dodatne 103 strokovne delavce na CSD. Cilj projekta, ki ga ministrstvo sofinancira z evropskimi kohezijskimi sredstvi, je krepiti prav neposredno delo z družinami. Vpeljati pa želijo tudi "model sodelovalnega socialnega dela na terenu za družine v številnih problemskih okoliščinah".

"Prek usmerjenih usposabljanj bodo strokovni delavci v prihodnje hitreje zaznavali potrebe po zgodnejših obravnavah oziroma zagotovili hitrejše in ustreznejše posredovanje v družinah v stiskah, s katerimi se uporabniki CSD srečujejo na dnevni ravni. Pričakovani učinki ukrepa so usmerjeni v preprečevanje stisk otrok, slabe komunikacije, nasilja v družini, socialnega izključevanja, neustreznih vzgojnih starševskih prijemov ipd. Ta ukrep bo na dolgi rok izboljšal kakovost življenja družin, krepil starševske kompetence ter pomembno prispeval k zmanjševanju stisk otrok in zatekanju k skrajnemu ukrepu – odvzemu otrok," so zapisali na ministrstvu.

Predstavniki ministrstva so vključeni tudi v delovno skupino na fakulteti za socialno delo, v okviru katere pripravljajo smernice za zgodnjo pomoč in podporo v skupnosti, so še navedli v svojih pojasnilih.

Urška Repar Justin pravi, da je v okviru mobilne službe sprva delalo enajst zaposlenih, trenutno pa jih je šest. S prvim aprilom načrtujejo pet dodatnih zaposlitev, kader še iščejo. V prihodnjih letih si želijo mobilno službo še okrepiti. "Želimo si, da bi imeli na 10.000 prebivalcev minimalno enega zaposlenega, ki izvaja tovrstno pomoč. To pomeni, da bi imel CSD Gorenjska vsaj 20 zaposlenih za to področje," je še dejala direktorica.